dcsimg
English Site French Site Spanish Site Russian Site Arabic Site Chinese Site OHCHR header
Make a donation to OHCHR


 Universal Declaration of Human Rights

PDF version for the language Zapoteco, San Lucas Quiaviní
PDF Version

Zapoteco, San Lucas Quiaviní

Source: Felipe H. Lopez and Pamela Munro (University of California, Los Angeles, US)



Declarasyoony x:te:e'n Deree'ch x:te:e' Ra'ta' Bu:unny

Introducsyoony

Zi'cy na:a dignidaa deree'ch nah x:te:e' ra'ta' bu:unny gax:lyuh nih na:a que'ihty zi:e'd libertaa, justi'isy, cëhnn pa's na:a pahr ga'crih rreconoseer,

Zi'cy na:a gahll quei'ty runybe:e' ra deree'ch x:te:e' bu:unny gaxlyuh guhc a bricah ra co's maal nih ruhny rtiloh bu:unny gaxlyuh, chiru' nih zi:e'd bu:unny rca:a'z te'ihby gaxlyuh lahty ra'ta' bu:unny chu'za'c, chiru' ga:a'p bu:unny deree'ch ynni:i:i' bu:unny nih rca:a'z bu:unny, ga:a'p bu:unny deree'ch x:te:e' rrelijyoony, ga:a'p bu:unny deree'ch ybaa:any bu:unny sihnng gahll nzhiiby cëhnn gallzi:i',

Zi'cy na:a na:a pahr chu' le'i nih guuny protejeer ra deree'ch x:te:e' bu:unny tyeenn quei'ty cha's bu:unny ynna:a'az gyi:e'b ti:i'lly co'nnr wbyee'rnn nih na:a maal,

Zi'cy na:a na:a pahr ga'c ra nasyoony amiiegw,

Zi'cy na:a ra bu:unny x:te:e'n Naciones Unidas a mnni:i:i'rih laa'iny Gye:e'ts dehqueh runybe:e'rih ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch, ra'ta' bu:unny sahc, te'blohihzy deree'ch ra:a'p ngui:u' mnna:a:a' nah; chiru' ra bu:unny x:te:e'n Naciones Unidas rca:a'zrih chu'za'cru' ra'ta' bu:unny,

Zi'cy na:a ra mye'mmr x:te:e'n Naciones Unidas a be:i'nyrih comprometeer dehqueh guunyrih promobeer rrespei'ty pahr ra'ta' bu:unny; chiru' na:a pahr gya'ap ra deree'ch cëhnn ra libertaa x:te:e' ra'ta' bu:unny,

Zi'cy na:a na:a pahr ga'cbe:e' bu:unny ra deree'ch re:e' cëhnn ra libertaa re:e' pahr chi:i'lle'eh ga'c cumpliier compromi'isy re:e',

Nah chiru'

Asamblea General

Ruhny proclamaar Declarasyoony re:e' xte:e'n Deree'ch x:te:e' Ra'ta' Bu:unny yzhi'u:u' pahr ra'ta' bu:unny cëhnn ra'ta' nasyoony, pahr chine:ela:a:a'z bu:unny Declarasyoony re:e', chiru' guuny bu:unny promobeer rrespei'ty pahr ra deree'ch cëhnn ra libertaa pahr ra'ta' bu:unny gaxlyuh, chiru' guuny ra'ta' bu:unny cëhnn ra'ta' nasyoony gwardaar ra deree'ch re:e' cëhnn ra libertaa re:e' pahr ra'ta' bu:unny gax:lyuh.

Te'ihby (1)

Ra'ta ra bu:unny ra:aaly liebr cëhnn te'bloh deree'ch cëhnn dignidaa. Ra:alyne:erih gahll ri:e:eny cëhnn saalyb, chiru' na:a pahr ga:annza'crih loh sa'rih.

Tyo'p (2)

Ra'ta ra bu:unny na:a pahr ga:a'p ra'ta' deree'ch cëhnn libertaa x:te:e'n Declarasyoony re:e', quei'ty xi guunydi' tu ra's la:a'rih, a ngui:u' o mnna:a:a' la:a'rih, xi di:i'zh rgwe:e'rih, xi rrelijyoony ra:a'prih, xi opihnyoony ra:a'prih, xi nasyoony za:arih, a rrye:e'cw o prooby la:a'rih, o xi'ru'.

Chiru' mahs ca:atihzhli za:arih, quei'ty xi guunydi' xi cl'as deh wbyee'rnn ra:a'p lahahzh:rih, ra'ta'rih ra:a'prih deree'ch re:e' cëhnn ra libertaa re:e'.

Cho:onn (3)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ybaany bu:unny, libertaa, cëhnn seguridaa x:te:e' bu:unny.

Tahp (4)

Nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr ga'c sclaab; nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr yto:o' steeby bu:unny, nye:e'cza' si:i:i' bu:unny sa'ni'.

Ga:a'y (5)

Nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr ga'c torturaar o ga'c bu:unny castigaar demaasta'.

X:o'p (6)

Ra wbyee'rnn na:a pahr gunybe:e' ra'ta' bu:unny te'bloh zi'cy bu:unny.

Ga:az (7)

Ra le'i na:a pahr guuny trataar ra'ta' bu:unny te'blohihzy. Ra'ta' bu:unny na:a pahr ga'c protejeer zi'cy nih canni:i:i' Declarasyoony re:e'.

X:o:on (8)

Ra'ta' jusgaad x:te:e' gax:lyuh na:a pahr ga:ann dehqueh ra deree'ch nih rde:e:i'dy constitusyoony x:te:e' lahahzh: ra bu:unny ra bu:unny na:a pahr ga'c cumplier-rih.

Ga:a:a' (9)

Nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr gyihah liahz gyi:e'b digahtihzy o cwe:e'rëng bu:unny lahzh:ni' digahtihzy.

Tsë:ë'(10)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ga'p te'ihby jwi'isy jua'st chih ra:a'p bu:unny te'ihby dema'aann co'nnr bu:unny.

Tsëbteeby (11)

  1. Ra'ta' bu:unny nih ra:a'p dema'aann ra:a'prih deree'ch pahr ga'crih trataar zi'cy inose'enn a'xta' canoo ga'crih culpa'bl zi'cy na:a le'i x:te:e'n te'ihby jwi'isy nih quei'ty na:a x:gaa'ts.
  2. Nye:e'cy te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr ga'c casti'u pahr lo'c nih be:i'nyih ba:all quei'ty na:ih co'nnr le'i chih be:i'nyih ni:i. Nye:e'cza' ga'cih casti'u ro:o'ru' deh nih ruhnytocaar la:ih pahr lo'c nih be:i'nyih tye'eemm chih be:i'nyih delye't.

Tsëbtyo'p (12)

Nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr digahtihzy gyu'tiih wbyee'rnn liihahz bu:unny o yxe'illy wbyee'rnn x:cye:e'ts bu:unny o ysa:a'naxtiu'uh bu:unny. Na:a pahr guuny le'i protejeer bu:unny co'nnr ra nnde:e'.

Tsee'iny (13)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr chu'uh bu:unny lahtyihzy rca:a'z bu:unny lahahzh: bu:unny.
  2. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch ydi:i:a' bu:unny nih na'cdihzy laht, cohntood lahahzh: bu:unny. Chiru' ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr gyii'cy lahahzh:ni'.

Tsëdah (14)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ynda:a:a'rëng bu:unny gyu' steeby nasyoony chih cadina:allrëng bu:unny.
  2. Bu:unny quei'ty ra:a'pdi' deree'ch re:e' ba:all rzhu:u'nny bu:unny loh nih nzee:e'by bu:unny lahzh:ni' nih quei'ty na:a ra co's x:te:e' polí'ticah.

Tse:e:i'ny (15)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:alyne:e te'ihby na'syonalidaa.
  2. Nye:e'cy te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr digahtihzy ybica:a na'syonalidaa x:te:e'n-ni' o ga'c negaar deree'ch pahr ychu:u na'syonalidaa x:te:e'n-ni'.

Tse:e:i'ny Ahbteeby (16)

  1. Zi'cy mnna:a:a' zi'cy ngui:u' ra:a'p deree'ch gu'xnnaa:a'rih chu' zhii'inyrih, quei'ty xi guuny tu ra's la:a'rih, xi na'syonalidaa la:a'rih, xi relijyoony ra:a'prih. Te'blohihzy deree'ch ra:a'p mnna:a:a' cëhnn ngui:u', chih ru'xnnaa:a'rih o chih rla:a'sa'rih.
  2. Nye:e'cy te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr yca:a' sa'ni' pehr jwe'rs.
  3. Importa'anndaa:a'n na:a fami'lly ni:iih na:a pahr ga'cih protejeer pahr guee'ihzh cëhnn wbyee'rnn.

Tse:e:i'ny Ahbtyo'p (17)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ga:a'p bu:unny xi x:te:e'n-ni', te'ihbyihzy bu:unny o cëhnn steeby ra bu:unny.
  2. Nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr ybica:a xi x:te:e'n-ni' digahtihzy.

Tse:e:i'ny Ahbcho:onn (18)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr guuny x:ga:ab zi'cy nih rca:a'zrih, guuny zi'cy nih na:a saalyb x:te:e'n-ni', ga:a'p relijyoony x:te:e'n-ni', cëhnn deree'ch re:e' za:a'lle'eh ychu:u bu:unny reliyoony x:te:e' bu:unny o zi'cy nih ruhny bu:unny x:ga:ab. Ra'ta' bu:unny ra:a'p libertaa guuny zi'cy nih rnni:i:i' relijyoony x:te:e'nrih cëhnn zi'cy nih ruhnyrih x:ga:ab.

Tse:e:i'ny Ahbta'p (19)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ga:a'p opinyoony x:te:e'n-ni', chiru' ynni:i:i'rih nih rca:a'zrih. Wbyee'rnn quei'ty na:adi' pahr ynni:i:i' xi opinyoony ga:a'p bu:unny. Chiru' ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr gu:a'll bu:unny nih na'cdihzy gye:e'ts, ycwa:a:a' bu:unny nih rca:a'z bu:unny.

Ga:ally (20)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ydi:i'ah bu:unny cëhnn steeby ra bu:unny.
  2. Nye:e'cy te'ihby bu:unny quei'ty na:a pahr ga'c jwe'rs chu' loh te'ihby gru'p.

Ga:ally Ahbte'ihby (21)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr guuny bu:unny participaar loh wbyee'rnn x:te:e' lahahzh: bu:unny, bu:unnypag o cëhnn bu:unny nih yzuu bu:unny guuny representaar bu:unny.
  2. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr yde:ei'by bu:unny serbi'isy lahzh:ni'.
  3. Wbyee'rnn na:a pahr guuny lo'c nih rnni:i:i' guee'ihzh; na:a pahr ga'c ra bo't x:ga:a'ts chih guuny botaar ; ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr guuny bo't.

Ga:ally Ahbtyo'p (22)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p te'blohihzy deree'ch pahr ga'c zhii'iny guee'ihzh. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ga:a'p seguridaa x:te:e' cultuuar x:te:e'n-ni' ybaanyza'c bu:unny.

Ga:ally Ahbcho:onn (23)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr guuny bu:unny ze:e:i'ny, pahr ynna:a'az bu:unny ze:e:i'ny nih rca:a'z bu:uny, pahr ga:a'p bu:unny te'ihby lahty que'ihty guunyza'c bu:unny ze:e:i'ny. Chiru' ga'c bu:unny protejeer chih quei'ty ra:a'p bu:unny ze:e:i'ny.
  2. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch te'blohihzy paag pahr te'blohihzy ze:e:i'ny.
  3. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch te'ihby paag jwua'st pahr ze:e:i'ny nih ruhny bu:unny.
  4. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr guuny formaar o yzh:a:a:a'g loh sindicaa't pahr ga'c protejeer intere's x:te:e' bu:unny.

Ga:ally Ahbta'p (24)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr ga:a'p desca'annz. Nye:e'c te'ihby bu:unny quei'ty guuny ze:e:i'ny demaasta'. Chiru' na:a pahr gaazh bu:unny bacasyoony.

Ga:ally Ahbga:a'y (25)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr quei'ty ybaanyzi:i'di'. Chiru' ga:a'p bu:unny deree'ch nih ga'uni', lahidy nah, yu'uh nah, do'ctoor nah, seguridaa nah, chih quei'ty ze:e:i'ny chih nu' gahll guihzh nah, chih quei'ty xi chi:i'lle'eh guuny bu:unny nah, chih ga'ty chii:el bu:unny nah, chih gyu:u'x bu:unny nah.
  2. Ra mnii'iny cëhnn ra x:nnaa:an-ni' na:a importa'ann pahr gax:lyuh. Ra'ta' mnii'iny, conntood nih ra:aaly chih aady gu'xnnaa:a' x:awzahnnrih, na:a pahr ga'crih protejeer.

Ga:ally Ahbx:o'p (26)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr chiia bu:unny scweel. Scweel na:a pahr ga'c digaa'ihzy, ma'sa' primaary. Scweel primaary ra'ta' mnii'iny na:a pahr chiia. Na:a pahr chi:ille'eh chiia bu:unny scweel té'cnicah cëhnn profesyona'll. Chiru' ra'ta' bu:unny nih na:a bween studya'aann chi:i'lle'eh gyu' scweel ro:o'oh.
  2. Educasyoony na:a pahr chi:i'lle'eh yxe'illy gue'ehcy bu:unny, chiru' yse:e:i'dyih rrespei'ty x:te:e'n deree'ch cëhnn libertaa x:te:e' ra'ta' bu:unny; yse:e:i'dyzaguih chu' pasye'ennzy cëhnn amistaa cëhnn sa' bu:unny. Chiru' educasyoony na:a pahr yse:e:i'dy dehqueh Naciones Unidas ga'pdo:o pa's.
  3. Wzahahn ra:a'p deree'ch guuny escojeer xi cla's deh educasyoony ga:a'p zhii'inyrih.

Ga:ally Ahbga:az (27)

  1. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch pahr guuny participaar loh cultuuar x:te:e' guee'ihzh.
  2. Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch gunybe:e'rëng bu:unny ballnu' xi bcwa:a:a' bu:unny o ble:e'ca:a bu:unny zi'cy te'ihby liebr o te'ihby co's syentí'ficoh. Ra:a'pagza' bu:unny deree'ch mu:uuly nih to:o' ra co's re:e'.

Ga:ally Ahbx:o:on (28)

Ra'ta' bu:unny ra:a'p deree'ch chu' gax:lyuh lahty nu' ra deree'ch cëhnn ra libertaa nih canni:i:i' Declarasyoony re:e'.

Ga:ally Ahbga:a:a' (29)

  1. Ra'ta' bu:unny na:a pahr yde:e:i'dy ze:i'ny la:a:i' lahzhni'.
  2. Ra le'i na:a pahr chu'ihzy pahr ga'pdo:o ra deree'ch cëhnn ra libertaa x:te:e' ra'ta' bu:unny, o quei'ty, quei'ty ra bu:unny chi:i'lle'eh guuny zi'cy nih canni:i:i' Declarasyoony re:e'.
  3. Ra'ta' bu:unny na:a pahr chu' zi'cy nih canni:i:i' Declarasyoony x:te:e' Naciones Unidas.

Ga:ally Ahbtsë:ë' (30)

Nye:e'cy te'ihby nasyoony nye:e'cy te'ihby bu:unny quei'ty za:a'lle'eh ytse'illy ra deree'ch cëhnn ra libertaa nih canni:i:i' Declarasyoony re:e'. Declarasyoony re:e' quei'ty rni:i'izhdyëng deree'ch pahr guuny nasyoony o bu:unny ni:i.


Profile


Native Name
None

Total Speakers
2,000

Usage By Country
Home Speakers: Mexico

California/USA


Background
It is spoken in the town of San Lucas Quiaviní, Oaxaca, Mexico, and in Los Angeles and surrounding areas in California. About 2000 people of all ages, roughly one-fourth of whom are in California, speak it as a first language. Many speakers are bilingual in Spanish; most of those in the United States also speak English. It is part of the Zapotecan family of languages, which belongs to the large Otomanguean linguistic stock. The number of mutually unintelligible languages within the Zapotecan family is unknown, but is almost certainly greater than 20. Major divisions within the family include Valley Zapotec (including San Lucas Quiaviní Zapotec and other languages), Isthmus Zapotec, Southern Zapotec, and Northern (Sierra) Zapotec. Of the over 50 Zapotec varieties existing San Lucas Quiaviní Zapotec is most similar to San Pablo Güilá Zapotec.

Received 10/26/1998
Posted 10/26/1998
Checked 11/12/1998